Na svetu obstaja veliko število ljudi, ki imajo hudo okvaro vida ali so slepi. Večina jih živi v nerazvitih državah in ne vidijo zaradi slabe in nedostopne zdravstvene oskrbe. Ko govorimo o boleznih, ki lahko privedejo do poslabšanega vida, v prvi vrsti mislimo na sivo mreno ali katarakto, glavkom in poškodbe rumene pege ali makule. Poleg tega obstajajo tudi oblike slabovidnosti, ki so posledica neprepoznane visoke dioptrije v mladosti pri otrocih, bolezni vidnega živca in poškodbe oči. V razvitem svetu danes zaradi življenjskega sloga in prehrane vse več ljudi trpi za sladkorno boleznijo (diabetes), ki pogosto povzroča poškodbe zadnjega dela očesa, kar lahko privede do znatne izgube vida in celo slepote.

• Siva mrena ali katarakta

Siva mrena ali katarakta je zameglitev naše naravne leče, ki se pojavlja s starostjo, lahko pa se pojavi tudi pri ljudeh, mlajših od 50 let, zlasti pri kratkovidnih ljudeh, sladkornih bolnikih, pa tudi po poškodbah oči. Katarakte ne moremo preprečiti, vendar je pomembno, da jo pravočasno diagnosticiramo in operiramo, da bi se izognili morebitnim zapletom kirurškega posega, ki se običajno pojavijo, ko operiramo trde, zrele katarakte. Pri takih bolnikih se podaljša tudi okrevanje. Simptom katarakte je zamegljen vid, ki se razvija postopoma. Operacija je edini način zdravljenja, traja deset do petnajst minut, izvaja se pod lokalno anestezijo, je neboleča in učinkovita. Zato je treba katarakto operirati čim prej in ne čakati, da dozori, kot se je to delalo v preteklosti.

• Glavkom

Glavkom je bolezen, pri katere pride do propada vidnega živca. Najpogosteje se pojavlja pri zvišanem očesnem tlaku, vendar ima deset odstotkov bolnikov lahko tudi normalen očesni tlak (normotenzivni glavkom). Če ni pravočasno diagnosticiran in se ne zdravi, lahko glavkom povzroči poslabšanje vidnega polja, izgubo vida, celo popolno slepoto. Bolniki dalj časa nimajo nobenih simptomov, ko pa se pojavijo (bolečina v očesu, poslabšanje vida), je bolezen že napredovala. Zato glavkomu pravimo tudi tihi morilec vida. Obstaja tako imenovani akutni glavkom, ki ga spremljajo hude bolečine in nenadna izguba vida, vendar glavkom običajno počasi in postopoma uničuje vid, brez kakršnih koli simptomov. Zato so redni oftalmološki pregledi zelo pomembni, še posebej za ljudi, ki imajo v družini nekoga, ki je obolel za glavkomom, saj ima ta bolezen tudi dedno komponento. Najpogosteje se pojavi po 40. letu (lahko pa se pojavi tudi v otroštvu in mladosti) in zato bi morali pri 40. letu obvezno opraviti oftalmološki pregled, ki vključuje tudi merjenje očesnega tlaka. Glede na rezultate tega pregleda in družinsko anamnezo bolezni bo zdravnik določil, kako pogosto je treba opravljati preglede.

• Očesne bolezni, ki jih povzroča sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je danes vse bolj razširjena, zlasti v razvitih državah. Sladkorna bolezen poškoduje krvne žile na zadnji strani očesa, in to v središču vida, rumeni pegi ali makuli, in lahko privede do trajne poškodbe. Poleg tega pri diabetikih obstaja večje tveganje za odstop mrežnice in pojav sive mrene. Izjemno je pomembna regulacija ravni krvnega sladkorja, ker je neposredno povezana (skupaj s trajanjem bolezni) s poškodbami oči. Z rednimi oftalmološkimi pregledi in potrebnimi terapijami je mogoče preprečiti izgubo vida pri sladkornih bolnikih. Seveda so pravilna prehrana, telesna aktivnost, izogibanje kajenju in uživanju alkohola ključni za regulacijo bolezni.

• Degeneracija rumene pege

Degeneracija rumene pege ali makule, ki je središče najjasnejšega vida na zadnjem delu očesa, prizadene vedno več ljudi v pozni starosti, pa tudi tiste po 60. letu starosti. Natančen vzrok bolezni ni znan, obstaja dedna nagnjenost, velja pa tudi, da lahko k njej prispevata prekomerna izpostavljenost soncu in kajenje, a tudi to ni gotovo. Bolezen v končni fazi povzroči izgubo centralnega vida, medtem ko periferni vid ostane nedotaknjen. Obstajata dve obliki bolezni, tako imenovana suha in vlažna degeneracija makule. Prva oblika, suha degeneracija, vodi do postopnega slabšanja vida in ni nujno, da bistveno škoduje ostrini vida. Ni je mogoče zdraviti, zato se priporočajo vitaminski kompleksi za makulo, s katerimi se poskuša upočasniti njeno napredovanje. Vlažna oblika bolezni povzroči krvavitev v rumeno pego, naglo poslabšanje vida, pred katerim lahko pride tudi do popačenja ravnih črt, simptoma, zaradi katerega se morate nemudoma obrniti na zdravnika, ter pojav fiksne temne lise v središču vidnega polja. To obliko bolezni je treba takoj zdraviti z injekcijami v oko, učinkovitost zdravljenja pa je precej dobra, če se začne pravočasno.

Pomemben simptom, zaradi katerega je treba nemudoma obiskati oftalmologa, je pojav številnih “mušic”, pik, “pajčevine” in podobnih vzorcev v vidnem polju, ki jih spremljajo prebliski v temi. To je stanje, ki je v 99 odstotkov primerov normalno in se bo pripetilo vsem nam v nekem trenutku v našem življenju, pri enem odstotku bolnikov pa je lahko znak odstopa mrežnice, kar je potem treba operirati.

Bolezni, ki grozijo s slabim vidom ali slepoto, je mogoče uspešno zdraviti, če so diagnosticirane pravočasno, oči pa je treba redno pregledovati. Na žalost, obstaja več diagnoz, pri katerih ima oftalmologija še vedno omejeno moč zdravljenja, kot so bolezni vidnega živca (optikonevropatija) ali zamašitev krvnih žil v očesu (okluzije arterij in ven), vendar je te mogoče preprečiti z regulacijo krvnega tlaka, sladkorja v krvi in maščob.

Poleg staranja in genetske nagnjenosti, obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na zdravje oči. Večina jih je povezanih s splošnim zdravjem, nekateri pa so specifični za oči. Dobra regulacija krvnega tlaka, krvnega sladkorja in ravni maščob je izjemno pomembna za krvožilni sistem. Ker imamo v očesu številne krvne žile, ki oskrbujejo vidni živec in makulo oziroma rumeno pego, vsaka šibkost krvnih žil vpliva na očesno ozadje. Diabetes je najbolj očiten primer. Kakor se lahko pripetita možganska kap ali srčni infarkt, se bolnikom, ki imajo težave s krvožilnim sistemom, lahko pripeti tudi blokada ali infarkt krvnih žil v očesnem živcu ali makuli oziroma kjer koli v očesu, kar lahko povzroči znatno okvaro vida in včasih celo slepoto.

Kajenje in uživanje alkohola imata velik vpliv na krvožilni in živčni sistem, pa tudi na oko. Telesna aktivnost je izjemno pomembna. Danes se veliko govori o prehrani in jasno je, da ta vpliva na celotni organizem. Za dober vid je potrebna normalna, uravnotežena prehrana.

Obstajajo teorije, da prekomerna izpostavljenost očesa sončni svetlobi lahko povzroči poškodbo makule, zato je priporočljiva uporaba sončnih očal, še posebej v poletnem obdobju.

Vemo, da se vid najbolj razvija v prvih dveh letih življenja, nato do šestega leta in v manjši meri do desetega leta starosti. Zato je pri otrocih izredno pomembno pravočasno prepoznati očesne bolezni ali visoko dioptrijo, ki jo lahko imajo. Če starši opazijo kaj nenavadnega na otrokovem očesu, kot so bela zenica, tako imenovano bežanje očesa, spuščanje zgornje veke ali kaj drugega, naj otroka takoj odpeljejo k oftalmologu. Prav tako so obvezni pregledi otroka pri starosti treh in šestih let. Če so kakšne očesne bolezni prisotne v družini, so ti pregledi še pomembnejši. Starši ne opazijo, da otrok slabše vidi na eno oko, ker otrok povsem dobro in normalno funkcionira z drugim očesom, zato se prirojena slabovidnost pogosto zazna prepozno in potem ni več mogoče pomagati. Zato so pregledi vida pri otrocih nujni.

Sindrom suhega očesa je zdaj vse bolj izrazit pri ljudeh različnih starosti in poklicev. Imam vtis, da ima skoraj vsak tretji, četrti bolnik, ki pride v mojo ordinacijo, motnje, povezane z disfunkcijo oziroma šibkostjo solznega filma.

Naše solze imajo več funkcij za oko. Primarno je to zaščita oči, pomembno vlogo pa imajo tudi pri ustvarjanju podobe, torej pri gledanju. Solze najdemo na površini epitelija, zaščitnega sloja roženice, in ga ščitijo pred poškodbami. Če imamo slab solzni film, se pojavijo motnje, kot so občutek tujka v očesu, občutek peska v očesu, občutek žuljenja, pekoč občutek, solzenje, nelagodje, rdečica očesa in občasno zamegljen vid. Simptomi se pojavijo zlasti ponoči ali zjutraj in se proti koncu dneva poslabšajo. Najpogostejši vzrok sindroma suhega očesa pri delovno aktivnih ljudeh je prekomerna uporaba računalnikov. Pandemija je veliko ljudi prisilila, da delajo od doma in preživijo vse več časa za računalniki in v zaprtih prostorih, kar je privedlo do znatnega povečanja števila bolnikov, ki prihajajo s simptomom suhega očesa. Pri daljšem gledanju v zaslone ter pri branju, vožnji ali gledanju televizije nezavedno manj mežikamo in tako zmanjšujemo izločevanje solz in njihovo mazanje po očesu. Če nosite kontaktne leče, postane težava še bolj izrazita.

Ljudje, ki imajo kakšno hormonsko motnjo, zlasti motnjo delovanja ščitnice, ali pa ženske, ki so v menopavzi, imajo izrazito suhost oči. Bolniki z avtoimunskimi boleznimi, kot so vse vrste artritisa, sistemski eritematozni lupus (SLE), Sjögrenov sindrom in podobno, imajo tudi hujšo obliko, ki pogosto zahteva dodatno zdravljenje z umetnimi solzami. Operacija oči prehodno poškoduje solzni film, zlasti pri bolnikih, ki že imajo to težavo. Nekatera zdravila, kot so antidepresivi, še povečajo suhost očesa. Ljudje, ki delajo v okolju, kjer se zrak prekomerno segreva ali hladi ali v zaprtih klimatiziranih prostorih, kot so bolnišnice, poslovne stavbe, hladilnice ali kuhinje, imajo kar precej težav z očmi.

Sindrom suhega očesa se zdravi z umetnimi solzami, ki popravijo naš solzni film. Danes so zlati standard umetne solze brez konzervansov s povečano viskoznostjo, da bi solzni film ostal stabilen in obstojen dlje časa. Poleg njih je mogoče uporabiti gele za vlaženje oči, zlasti pred spanjem, saj se oči ponoči najbolj izsušijo. Obstajajo tudi kortikosteroidne in ciklosporinske kapljice in številne metode zdravljenja suhega očesa, ki napredujejo iz dneva v dan več ravno zaradi vse večjega števila bolnikov s to težavo. Prevencija vključuje poučevanje bolnikov o vzrokih za suhost očesa in, če je mogoče, o njihovi odstranitvi, ureditvi delovnega in življenjskega okolja, na primer z vlaženjem prostorov, izogibanju neprekinjenemu delu z računalnikom, prezračevanju prostorov, ustrezni klimatizaciji in ogrevanju prostorov. V redkih primerih lahko suho oko privede do resnih težav z vidom, v veliki večini primerov pa je to le nelagodje in nadloga v normalnem vsakdanjem življenju.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)