Srbeče in rdeče oči, izcedek iz nosu in kihanje so najpogostejši simptomi alergijskega konjunktivitisa in alergijskega rinitisa. V praksi sta ti dve različni entiteti pri alergikih zelo pogosto diagnosticirani hkrati, ker ima del bolnikov v določeni meri težave pri obeh organskih sistemih: očeh in nosu. Zaradi neposredne izpostavljenosti očesne sluznice alergenu, pa tudi posredno prek nazokularnega refleksa, se pri alergijskem konjunktivitisu razvije neprijetno srbenje, solzenje in rdečica očesne veznice (konjunktive). Bolniki se pritožujejo, da imajo občutek peska v očeh in stalno potrebo po mežikanju. Po drugi strani pa so najpogostejši simptomi alergijskega rinitisa voden nosni izcedek, kihanje in zamašenost nosu.

Kot pri drugih alergijskih boleznih je tudi pri obvladovanju simptomov najpomembnejša preventiva, torej izogibanje stiku z alergeni, zato je v diagnostičnem postopku najbolj pomembno opraviti alergološko testiranje, da bi ugotovili, na katere alergene bolnik razvije alergijsko reakcijo, da bi se jim lahko učinkovito izogibal. Od zdravilnih terapij so najpomembnejši peroralni antihistaminiki in nosni kortikosteroidi v pršilu, ki dobro pokrivajo nosne simptome, pa tudi velik del očesnih simptomov, ki delujejo prek nazookularnega refleksa. Pri nekaterih bolnikih s prevladujočimi očesnimi simptomi je treba uvesti tudi lokalne antihistaminike v obliki kapljic za oko.

Paranazalni sinusi so anatomsko v tesni povezavi z orbitalno votlino, v kateri se nahaja očesno zrklo z očesnimi mišicami in očesnim živcem. Zato je popolnoma razumljivo, da lahko morebitni akutni ali kronični vnetni procesi paranazalnih sinusov močno vplivajo na zdravje oči in na sam vid v ožjem pomenu. Eden od najresnejših zapletov akutnega vnetja sinusov je neposredno širjenje vnetnega procesa v področje orbitalne votline in to stanje se imenuje orbitalni celulitis. Pogostejši je v otroštvu in pri imunsko oslabljenih osebah ter po diagnozi zahteva takojšnje zdravljenje z velikimi odmerki antibiotikov širokega spektra, pri nekaterih bolnikih pa je potreben tudi nujni kirurški poseg.

V drugih primerih, ko ne pride do neposrednega širjenja vnetnega procesa iz sinusa v orbitalno votlino, pa nastopi toksično delovanje mediatorja vnetja na očesni živec (najpogosteje kot posledica kroničnega vnetja sinusov), ki vodi v vnetje očesnega živca (nevritis) in posledično slabitev ali popolno izgubo vida na prizadetem očesu. Tudi v tem primeru gre za nujno stanje, ki zahteva zdravljenje z visokimi odmerki kortikosteroidov, pogosto je potreben tudi kirurški poseg, s katerim se rešuje vid pacienta.

Z otorinolaringološkega vidika je najpomembnejše preprečevanje potencialno nevarnih stanj za oči in čut za vid ter ustrezno vzdrževanje zdravja nosu in paranazalnih sinusov. V mislih imam predvsem ustrezno zdravljenje alergijskih in drugih kroničnih vnetnih stanj v nosu ter vsakodnevno rutinsko higieno nosne votline z izpiranjem z izotonično ali hipertonično raztopino morske vode. Redno higieno ustne votline (umivanje zob, ščetkanje jezika) smo že zdavnaj sprejeli kot vsakodnevno rutino. Zato ni nobenega razloga ali opravičila, da ne bi skrbeli enako za nosno votlino.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)