Po podatkih strokovnih analiz, je večja verjetnost, da se pri ženskah pojavljajo očesne bolezni, ki lahko privedejo do znatne izgube vida, kot so makularna degeneracija (bolezen centra za vid), glavkom (povišan očesni tlak) in mrena. Pri ženskah se prav tako pogosteje pojavlja ena izmed najpogostejših težav z očmi, povezanih z višjo starostjo, tako imenovano suho oko, ki na splošno ne povzroči znatnega poslabšanja vida, ampak ga zaznamujejo zelo neprijetni simptomi, kot so občutek praskanja v očesu, občutek peska v očeh, rdečica in utrujenost oči. Glavni vzrok, da te očesne bolezni pogosteje prizadenejo ženske, je dejstvo, da ženske večinoma živijo dlje, te bolezni pa so bistveno pogostejše pri starejših osebah. Razlog, da sindrom suhega očesa pogosteje prizadene ženske kot moške, je poleg višje starosti tudi drugačno hormonsko stanje, npr. v menopavzi prihaja do tega sindroma zaradi hormonskih sprememb.

Najpogostejše očesne bolezni ali motnje, na katere bi morale biti ženske pozorne so: glavkom, starostna degeneracija makule, mrena (katarakta), diabetična retinopatija (pri obolelih za sladkorno boleznijo), odstop steklovine in suho oko; razvrščene so po možnostih za trajno okvaro vida.

• Glavkom
Glavkom se pogosto imenuje tudi tihi kradljivec vida, saj se ta bolezen, če je ne zaznajo pri oftalmoloških pregledih, lahko dolgoročno, kar se tiče vida, konča zelo slabo.

• Makularna degeneracija
Makularna degeneracija je zelo pogosta očesna bolezen v starosti, za katero je na voljo preventivno zdravljenje in bi bilo zelo koristno, če se jo odkrije zgodaj, da bolnica pravočasno prejeme primerno terapijo in priporočilo oftalmologa, kako pogosto je treba opraviti kontrolni pregled.

• Očesne bolezni, ki jih povzroča sladkorna bolezen
Če ima ženska sladkorno bolezen, se je treba zavedati, da lahko ta bolezen privede do sprememb očesnega ozadja, ki jih mora oftalmolog prav tako ciljno poiskati in po potrebi izvesti potrebno terapijo, preden pride do hujših poškodb očesnega ozadja.

• Mrena
Mreno je pomembno omeniti zaradi njene pogostosti med očesnimi boleznimi, najpogosteje pa se kaže v obliki zamegljenega vida. V preteklosti se je v večini primerov pojavljala šele po 65. letu starosti, danes pa se, kot opažamo, pojavlja veliko prej. Pomembnost njenega zgodnjega odkrivanja je v tem, da mrena pri operativnem posegu ne sme biti zrela ali zelo trda, sicer lahko ta postopek postane tvegan za oko. Zato jo je pomembno pravočasno odkriti, da se operacija izvede v optimalnem trenutku za bolnico, ko je tak poseg zelo hiter, neboleč in učinkovit. V praksi vidimo primere, ko bolnica sama niti ne opazi, da je mrena že napredovala in da je trda na enem očesu, ker vedno gleda z dvema očesoma, in brez rednih pregledov pri oftalmologu lahko pride v situacijo, da je mrena na enem očesu odkrita prepozno in je operacija zato po nepotrebnem zapletena.

• Odstop steklovine
Gre za pogosto spremembo, ki je odvisna od starosti. Odstop steklovine se kaže v obliki bliskov v očesu in pojavu niza »mušic«, »vejic« ali zameglitev, ki se premikajo pred očesom, kar lahko bistveno zmanjša kakovost vida. Pomembno je, da se opravi pravočasni kontrolni pregled pri oftalmologu, da lahko bolnica prejme strokovni nasvet o zdravljenju in da se prepozna razlika med to starostno spremembo in nujnim stanjem, kot je odstop mrežnice, ki jo je treba takoj kirurško zdraviti.

• Suho oko
Pogosta težava, ki zmanjšuje kakovost življenja, vendar jo je mogoče ustrezno zdraviti, če se odkrije pravočasno Tako se tudi dvigne kakovost življenja ženske, ker suho oko prinaša številne neprijetne simptome, kot so občutek praskanja v očesu, peska v očeh, rdečica in utrujenost oči.

Težave z vidom, povezane s staranjem organizma, se začnejo pojavljati že okoli 40. leta, ko pride do prvih težav pri gledanju na blizu. Od te starosti naprej se namreč kot naraven proces pojavlja presbiopija (starostna daljnovidnost), ko oseba ne more več jasno videti in brati knjige, besedila na mobilnem telefonu ali računalniku ali opravljati katere koli druge naloge, ki zahtevajo oster vid od blizu. Presbiopija nastane zaradi zmanjšanja elastičnosti leče v našem očesu, zaradi česar leča ne more več spreminjati svoje oblike, da lahko oseba fokusirai predmete, postavljene na različne razdalje.

Prvi simptomi presbiopije so zamegljen vid ali glavobol pri delu na blizu, solzenje in utrujenost oči. Presbiopija se pojavi prej pri ljudeh, ki so daljnovidni (nosijo plus dioptrijo za vid na blizu) in se lahko pojavi veliko kasneje pri ljudeh, ki so kratkovidni (nosijo minus dioptrije za vid na daljavo). Ti kratkovidni ljudje lahko dobro berejo na blizu tudi do petdesetih let, ali pa preprosto z odstranitvijo očal, ki jih nosijo za vid na daljavo, dosežejo dober vid na blizu. Po 40. letu starosti se lahko pojavi tudi povišan očesni tlak (glavkom), ki se običajno ne kaže z vidnimi simptomi, in če obolela oseba ne obišče očesnega zdravnika, predvsem za merjenje očesnega tlaka, lahko začne izgubljati periferni vid, ne da bi se tega sploh zavedala.

Najboljši način za preprečevanje očesnih bolezni v kateri koli starosti, kot tudi v primeru očesnega staranja, je,pregled pri oftalmologu. Priporočljivo je, da oseba enkrat na leto opravi kakovosten oftalmološki pregled, ki vključuje testiranje vida na daljavo in na blizu (preverjanje, ali je potrebno nositi očala ali kontaktne leče), merjenje očesnega tlaka in pregled očesnega ozadja. Danes obstajajo tudi sodobne naprave, kot je optična koherentna topografija (OCT) optičnega živca in centra za vid (makule), ki lahko zelo natančno in pravočasno zaznajo tudi najmanjše spremembe v ozadju očesa, ko morda še niso vidne s standardnim pregledom očesa. Takšno preiskavo je razumno opraviti vsaj vsaki dve leti. Če se odkrije kakršna koli težava ali starostna sprememba na očeh, lahko zdravnik bolnika pravočasno obvesti, kako lahko pripomore k zdravju oči.

Najboljši nasvet za dobro zdravje oči so redni pregledi pri očesnem zdravniku. To velja tudi za rano mladost, torej za majhne otroke, saj se vid večinoma razvija do šestega leta starosti, zato je izredno pomembno preveriti, ali ima otrok v zgodnji starosti normalen vid na obeh očesih. Če ne uspemo zaznati, da otrok na eno od obeh očes ne vidi dobro v rani mladosti (in tega ni lahko opaziti, ker gledamo z dvema očesoma, tako da lahko otrok funkcionira povsem brez težav, tudi če dobro vidi samo z enim očesom), se takrat razvije slabovidnost, ki je v odrasli dobi ni več mogoče zdraviti. Če ima eno oko pri otroku na primer večjo refraktivno napako (dioptrijo) in ne nosi očal, bo to oko z visoko dioptrijo ostalo slabovidno celo življenje, čeprav bi lahko težavo preprečili že v otroštvu. Podobno je treba pri staranju očesa izvajati redne preglede, zato da oftalmolog lahko ustrezno svetuje, če je zdravje očesa normalno, in v primeru ko ni, kakšne ukrepe je treba izvajati in kdaj je treba oči ponovno pregledati. Standardna shema, kako pogosto bi bilo treba pregledovati zdravje oči, pravzaprav ne obstaja, ampak je to odvisno od ugotovitev oftalmologa, ki najbolje oceni, kaj je optimalno za posameznika.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)