RAZISKUJEMO

IMUNITET I OKO:
Vodeće stručnjakinje otkrivaju kako imati zdravije oči i kakve veze s tim ima imunološki sustav

Pišejo: Jelena Petrinović-Dorešić, prim. dr. sc / Vinka Vukosav, dr.med

Dr. Jelena Petrinović - Dorešić, specialistka oftalmologije, subspecialistka otroške oftalmologije in strabologije, Klinika za očesne bolezni UKC Sveti Duh / Vinka Vukosav, dr. med., specialistka alergologije in klinične imunologije, UKC Sestre Milosrdnice

Oči so ogledalo našega čustvenega in fizičnega stanja in nam odkrivajo nekatere bolezni že pred pojavom drugih simptomov.

— 15.09.2021. / čas branja: 5 min.

Vse, kar vemo o skrbi za zdravje celotnega organizma, velja tudi za oči, ali – še bolje rečeno – še posebej za oči. Oči so pravzaprav neposredni podaljšek možganov. Za njihovo nemoteno delovanje je potreben predvsem stalen pretok krvi, bogate s kisikom in hranili, saj je oko glede na svojo velikost eden od presnovno najzahtevnejših organov v telesu, poudarja dr. sc. Jelena Petrinović - Dorešić, specialistka oftalmologije na Kliniki za očesne bolezni Klinike Sveti Duh. Kar 90 odstotkov informacij v našem okolju prejemamo skozi oči. Očesne mišice lahko delajo podnevi in ponoči brez počitka in so skupaj s srcem najhitrejše in najbolj obremenjene mišice v telesu. Od 2,2 milijarde ljudi na svetu, ki imajo neko vrsto očesne bolezni, bi jih lahko po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj milijardo preprečili.

Zahvaljujoč očem je mogoče odkriti tudi nekatere druge bolezni, ker kažejo simptome sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka ali revmatičnih bolezni. Poleg staranja in genetskih predispozicij na zdravje oči vplivajo še številni drugi dejavniki, na katere lahko vplivamo sami ter tako preprečimo bolezni in zaščitimo svoje zdravje. Zato so se na Hrvaškem v X Labu – strokovnem raziskovalnem središču družbe JGL – prvič zbrali vodilni oftalmologi, nevrologi, endokrinologi, psihiatri, revmatologi, otorinolaringologi, estetski kirurgi, družinski zdravniki, farmacevti in inženirji, da bi analizirali najnovejše raziskave in s celostnim pristopom odkrili, kako kakovostno skrbeti za zdravje oči in zakaj je to pomembno za naše celotno telo.

Dr. Jelena Petrinović - Dorešić, specialistka oftalmologije, subspecialistka za otroško oftalmologijo in strabologijo, Klinika za očesne bolezni UKC Sveti Duh

1. Kaj oči povedo o nas, katere vse bolezni je mogoče diagnosticirati s pregledom oči?

Ne reče se brez razloga, da so oči ogledalo našega splošnega stanja, čustvenega in fizičnega. Pogosto se ravno s pregledom oči razkrije nekatere bolezni v telesu, ki še ne kažejo drugih povezanih simptomov. Najpogosteje se srečamo z alergijskimi boleznimi, včasih pa lahko odkrijemo sistemske vnetne bolezni vezivnega tkiva ali krvnih žil, ki so veliko hujše in predstavljajo grožnjo splošnemu zdravju. Ni nujno, da se pri tem znaki bolezni pojavljajo na očeh in drugih organih ali sistemih hkrati, ampak z zamikom, včasih večletnim. Včasih bolnik že pozabi, da je že doživel takšne motnje, zato je pri pogovoru z zdravnikom vedno treba temeljito pregledati predhodne bolezni ali motnje.

Pomembno je omeniti, da je treba staro zdravstveno dokumentacijo drugih zdravnikov in specialistov, če ta obstaja, vsekakor prinesti s seboj na oftalmološki pregled oči in vida. Že postavljene diagnoze in rezultati laboratorijskih preiskav bistveno spreminjajo in usmerjajo sam oftalmološki pregled. Pogosto prevladuje mnenje, da se na oftalmološkem pregledu preučuje le vid in predpiše očala, vendar so ravno vnetne imunske bolezni primer, da so lahko oči prizadete kot del takšnih sistemskih motenj.

2. Kako odkrijemo alergijski konjunktivitis?

Pogoste motnje, povezane z alergijskim vnetjem očesne veznice (lat. conjunctivitis), so pekoč občutek, solzenje, rdečica, otekanje vek in veznice ter skoraj neizogibno srbenje in posledično drgnjenje oči. Izcedek iz očesa je na splošno sluzast, nitast, pomešan s solzami. Povečana je tudi občutljivost na močno svetlobo, pretok zraka ali dim in prah v zraku. Poleg teh simptomov je pogosto prisotnen rinitis – bistri sekret iz nosu, srbeč nos in kihanje. Običajno do motenj pride po bivanju v naravi ob toplem sončnem dnevu, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku najvišja. Če je oseba alergična na hišni prah, pršice in dlako hišnih ljubljenčkov, bodo motnje najbolj izrazite prav v stiku s preprogami, zavesami, odejami, plišastimi igračami in podobnimi materiali, ki v sebi nosijo veliko količino takšnih alergenov. V zadnjem času opažamo tudi porast alergij na konzervanse in kemične snovi v kozmetičnih in čistilnih izdelkih.

Pri kliničnem pregledu so pokažejo znaki vnetja na očesni veznici – rdečica, kopičenje vnetnih celic, izločki sluzi in otekanje kože vek in veznice, ki včasih ustvarijo prave mehurčke, ki štrlijo izpod veke in običajno prestrašijo bolnike ter njihovo okolico. V hujših primerih lahko vnetje prizadene tudi roženico, najpogosteje njen periferni del tik ob beločnici. Prvi in najpreprostejši ukrepi so umik z visokih koncentracij alergenov, umivanje s hladno vodo in uporaba hladnih obkladkov, ki zmanjšujejo simptome srbenja in znake vnetja. Če obstajajo tudi znaki alergije na dihalnem sistemu – težave z dihanjem, dražilni kašelj, piskanje v pljučih –, je vsekakor potrebno poiskati zdravniško pomoč.

3. Kakšna je razlika med rdečim in rožnatim očesom in kaj nam oko odkriva o alergijah?

Rdečica je ena glavnih značilnosti vnetnega odziva organizma in je posledica širitve kapilar na mestu poškodbe. Močna rdečica očesne veznice je običajno posledica bakterijskega ali virusnega vnetja, ki ga najpogosteje spremlja tudi izcedek. V primeru bakterijskega vnetja je ta izcedek gost, gnojen in rumenkasto-zelenkast, v primeru virusnega vnetja pa je bolj sluzast in belkast. Takšnega vnetja običajno ne spremlja srbenje, vendar sta prisotna pekoč občutek in bolečina. Za razliko od tega zelo rdečega očesa, je svetlejša, rožnata rdečica veznice, s stekleno, prozorno oteklino, pogosteje povezana z alergijo. Tu je srbenje prevladujoč in glavni simptom.

Vnetje pri ljudeh z alergijo se pojavi hitro, že v nekaj urah, po izpostavljenosti alergenu, kar ga prav tako razlikuje od vnetja, ki ga povzročajo bakterije in virusi. Pri teh vnetjih se simptomi in znaki pojavljajo bolj postopoma, v dnevu ali dveh. Tudi zdravljenje je odvisno od samega vzroka vnetja. V primeru alergij je včasih dovolj že, da se oseba umakne iz okolja, v katerem je prisoten alergen, da se ublažijo simptomi vnetja, v primeru mikrobnega konjunktivitisa pa je potrebno posebno zdravljenje z antibiotiki ali virostatiki. Če se alergija kaže tudi na nekem drugem organskem sistemu, kot sta dihalni sistem ali koža (v obliki izpuščajev, urtikarije), se je treba za nasvet o nadaljnji diagnozi in zdravljenju obrniti na ustreznega zdravnika specialista.

4. Kako je najbolje skrbeti za zdravje oči?

Vse, kar drugače vemo o skrbi za zdravje celotnega organizma, velja tudi za oči, ali – še bolje rečeno – še posebej za oči. Oči so pravzaprav neposredni podaljšek možganov. Za njihovo nemoteno delovanje je potreben predvsem stalen pretok krvi, bogate s kisikom in hranili, saj je oko glede na svojo velikost eden od presnovno najzahtevnejših organov v telesu. Zato je zdravje krvnih žil predpogoj za dober vid. Povišan krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen ali vnetne bolezni krvnih žil, ki poškodujejo njihove stene, zmanjšajo pretok krvi in vodijo do njihove povečane prepustnosti, ki poškoduje mrežnico.

Poleg tega so za normalno delovanje celic v mrežnici, ki pretvarjajo svetlobno energijo v živčne impulze, potrebni nekateri elementi, kot so cink in selen ter karotenoidne spojine (lutein in zeaksantin) ter vitamina C in E, ki jih ščitijo pred vnetnimi poškodbami zaradi prostih radikalov kisika. Hrana, bogata z zeleno listnato zelenjavo, jagodičjem, semeni in oreščki, stročnicami in nerafiniranim rjavim rižem v vsakodnevni uporabi zagotavlja telesu zelo potrebne sestavine za pravilno delovanje oči. V zadnjem času k pojavnosti suhega očesa in utrujenosti oči dodatno prispevajo okoljski dejavniki, ki smo jim dnevno izpostavljeni, tako zaradi dela kot tudi zaradi aktivnosti v prostem času, to pa je dolgotrajno gledanje v zaslon različnih elektronskih naprav.

K draženju površine oči prispevajo tudi klimatske naprave, zato je skrb za zaščito površine očesa postala skoraj nepogrešljiv del vsakodnevne higiene. Pri tem se je treba izogibati izdelkom, ki vsebujejo konzervanse, ker motijo naravno celovitost solznega filma očesa in mikrobioma.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)

Vinka Vukosav, dr. med., specialistka alergologije in klinične imunologije, UKC Sestre Milosrdnice

1. Kaj lahko sami storimo, da se izognemo alergijam?

Alergija je neobičajen in neprimeren odziv imunskega sistema na različne okoljske dejavnike, tj. alergene. Glede na vzrok so lahko alergije sezonske in celoletne. Žal so v zadnjem času alergijske bolezni v velikem porastu in pomembno je poudariti, da ima pomembno vlogo pri njihovem izvoru dednost oziroma genetska nagnjenost – če imajo starši atopijo, je zelo verjetno, da bodo tudi otroci razvili alergijo (a to vendarle ni pravilo). Velik vpliv na nastanek alergij ima tudi okolje oziroma trajanje izpostavljenosti določenemu alergenu. Če opazimo, da nas nekateri okoljski dejavniki motijo, je naša odgovornost, da spremenimo svoje življenjske navade.

Če imamo na primer težave s cvetnim prahom, se je pomembno izogibati bivanju na prostem, ko je koncentracija cvetnega prahu visoka (spremljati je treba biometeorološko napoved). Pomembno je tudi, da v teh situacijah ne uporabljamo kontaktnih leč, ki nase privlačijo alergene. Če opazimo, da nas moti dim, se je treba izogibati tudi zadimljenim prostorom. Če so vzrok za alergije hišni ljubljenčki, bi jih bilo dobro obdržati zunaj bivalnega prostora. Ne smemo pozabiti, da so kozmetika in zdravila lahko tudi vzrok za alergijo oči in da je v tem primeru zaželeno prekiniti njihovo uporabo.

2. Kako najbolje skrbeti za svojo imunost?

Imunost je sposobnost organizma, da se brani pred patogenimi organizmi – virusi, bakterijami, paraziti in glivicami ter njihovimi toksini. Lahko rečemo, da je imunost interaktiven sistem, ki, če dobro deluje, ne bo povzročil bolezni, prav tako pa ne bo povzročil razvoja alergijskih reakcij, čeprav smo izpostavljeni alergenom. Torej, če je naš imunski sistem zdrav, lahko pričakujemo kakovostno življenje, v nasprotnem primeru pa smo lahko dovzetni za različne okužbe, pri njegovi prekomerni aktivnosti pa tudi alergijam. Če želimo imeti dobro imunost, je naša odgovornost, da spremenimo svoje življenjske navade. Živimo v času, ko smo izpostavljeni vsakodnevnemu stresu.

Redna telesna aktivnost, že zgolj pol ure, ohranjanje normalne telesne teže, uravnotežena prehrana, izogibanje uživanju alkohola in kajenju, zadostna količina spanja, pravočasno postavljanje določenih diagnoz in zdravljenje, cepljenje, izogibanje stresu itd. so le nekatere od življenjskih navad, ki lahko zelo spremenijo naš imunski sistem in nam tako omogočijo boljše in kakovostnejše življenje. Opozoriti je treba tudi, da prekomerna uporaba antibiotikov v zgodnjem otroštvu povzroči motnje črevesne mikroflore v času razvoja imunskega sistema, kar bi prav tako lahko vplivalo na razvoj alergijskega fenotipa.

3. Kaj pomeni, da je oko imunološko privilegiran organ?

Nekateri organi v našem telesu imajo sposobnost tolerance na antigene, brez da bi pri tem prišlo do razvoja vnetnega imunskega odziva. Takšni organi so imunološko privilegirani in v to skupino štejemo centralni živčni sistem, testise, posteljico, fetus in oči.

Da ima oko poseben odnos z imunskim sistemom, je bilo odkrito v 40-ih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo ugotovljeno, da presaditve tujega tkiva, nameščene v sprednjo očesno komoro, niso bile zavržene, kar je kasneje privedlo do tega, da je oko organ z izredno nizko stopnjo zavrnitve presajene roženice. Imunološka privilegiranost je evolucijska prilagoditev, aktivni proces, v katerem specializirana tkiva in imunski sistem sodelujejo pri zagotavljanju imunske zaščite brez tveganja za imunopatogene poškodbe tkiva. Njen namen je zaščititi občutljive organe pred močnim vnetjem, ki lahko zmanjša njihovo delovanje in ogrozi bolnikovo počutje.

Za privilegiranost je zadolženih več mehanizmov, in sicer anatomske, celične in molekularne ovire, imunska toleranca in imunološko supresivno intraokularno mikrookolje. Motnje v enem od teh mehanizmov povzročijo patološke dogodke, ki lahko povzročijo poškodbe posameznega organa, v tem primeru očesa, in če tega ne opazimo in se ne odzovemo pravočasno z ustreznim zdravljenjem, povzročijo tudi izgubo vida.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)

REŠI KVIZ

IMATE SUHO OKO? ODGOVORITE NA TA ŠTIRI VPRAŠANJA IN SPOZNAJTE, KAKO GA PREPREČITI IN KAJ STORITI, KO ŽE IMATE SIMPTOME

REŠI KVIZ

Infografika

NAJPODROBNEJŠI POGLED V OKO: 10 DEJSTEV, KI RAZKRIVAJO, ZAKAJ JE TREBA SKRBETI ZA ZDRAVJE OČI

Preberi več