Ko govorimo o mobilnih telefonih, tabličnih računalnikih, računalniških monitorjih in televizorjih, se najpogosteje omenja vpliv modre svetlobe, ki jo oddajajo te naprave. Modra svetloba prodre globlje v plasti našega očesa, v mrežnico, dolgotrajna izpostavljenost taki svetlobi pa lahko negativno vpliva na vid.

Modra svetloba je del vidnega dela svetlobnega spektra, ki ga zaznava naše oko, kratke valovne dolžine od 380 do 500 nanometrov in visoke energije. Sončna svetloba je najmočnejši naravni vir modre svetlobe, ki je potreben za normalen cirkadialni ritem posameznika, zato je biološki ritem spanja in budnosti pomemben za fiziološke in psihološke funkcije. Umetna modra svetloba je manj intenzivna od naravne, vendar smo ji dlje izpostavljeni podnevi, v zaprtih prostorih, na razdalji, ki je bližje očesu. Dolgotrajna izpostavljenost vodi do utrujenosti oči, znane kot »digital eyestrain«. Umetna modra svetloba moti cirkadialni ritem, ker celice mrežnice ob izpostavljenosti tej svetlobi izločajo melanopsin, ki zavira izločanje melatonina, odgovornega za spanje.

Neposredno gledanje v sonce, tudi zelo na kratko, lahko povzroči poškodbe struktur očesa. Če boste poskušali gledati v sonce, boste opazili, da je zelo težko in neprijetno. Svetlo bleščanje odvrača pogled in zenice se solzijo, ker se oko naravno ščiti. Pri ljudeh, ki gledajo v sonce, prihaja do fototoksične in toplotne poškodbe osrednjega dela mrežnice, imenovane solarna makulopatija. Pri večini poškodb oči se okreva v šestih mesecih do enega leta, vendar se pri posameznikih vid nikoli v celoti ne popravi. Za opazovanje sončnega mrka obstajajo primerna sončna očala z ISO-standardom, »eclipse solar glasses«. Navadna sončna očala niso ustrezna, kot niso ustrezne niti druge vrste optičnih instrumentov. Ko govorimo o soncu, s pretirano izpostavljenostjo povezujemo tudi UV-žarke, pred katerimi moramo zaščititi tudi oči in ne le kožo. Dolgoročni, kumulativni učinki UV-žarkov na oko se kažejo pri pojavu mrene, pterigija in makularne degeneracije. UV-žarki, ki se odbijajo od vodnih površin (morje, jezera), snega, ledu in peska, lahko tudi vodijo do neposrednih poškodb površine oči, fotokeratitisa ali opeklin roženice, kar je izjemno boleče in neprijetno, vendar je okrevanje popolno.

Za naše oči je najbolj prijetna naravna svetloba. Bivanje na dnevni svetlobi približno 30 minut na dan spodbuja proizvodnjo serotonina in vitamina D, kar zadostuje za normalno delovanje telesa in dolgoročno zdravje. Dokazano je, da bivanje na dnevni svetlobi vsaj eno uro tokom dneva zmanjšuje pojav in napredovanje kratkovidnosti pri otrocih. V času, v katerem živimo, smo vedno bolj izpostavljeni umetni svetlobi in tu ni idealne rešitve, ki bi nadomestila naravno svetlobo. Ko govorimo o umetni razsvetljavi, lahko poleg svetilnosti, ki se meri v lumnih, na virih svetlobe opazimo tudi oznako K, ki označuje barvno temperaturo vira svetlobe. Imamo vire svetlobe od 1800 K (topla svetloba) do 6500 K (hladna svetloba). Višje kot je število K, več modre svetlobe vsebuje vir svetlobe. Tako bomo glede na potrebe izbrali vir svetlobe z večjim K (3000 do 6500 K), tj. hladno svetlobo za dnevne aktivnosti, osvetlitev delovnega mesta ali šole, ko potrebujemo večjo zbranost, in toplo svetlobo (do 3000 K), na primer za branje pred spanjem. V zadnjem času se proizvaja tudi pametna razsvetljava (smart bulb), ki se prilagaja trenutnim potrebam prostora in jo je mogoče s pomočjo aplikacij spremeniti iz tople v hladno svetlobo.

Včasih je težko presoditi, ali gre zgolj za utrujenost oči ali je vzrok motnje očesna bolezen. Če imamo primerna očala za delo, včasih tudi zaščitna očala (z rumenimi lečami), ki blokirajo modro svetlobo, ustrezno osvetlitev prostora in digitalnih naprav, na katerih delamo, in kljub temu opazimo zamegljen vid, zamegljeno, popačeno sliko, da se nekaj na vidnem polju pojavlja ali izginja ali kakršne koli druge spremembe, ki niso običajne, je priporočljivo, da se obrnemo na zdravnika. Rdečica oči je lahko posledica draženja ali dolgotrajnega gledanja v zaslone, vendar bi morala po krajšem počitku spontano izginiti. Kot prvo pomoč pri nelagodju in utrujenosti v očeh lahko vedno uporabimo umetne solze, če pa motnje trajajo dlje časa, je potreben oftalmološki pregled.

Naravna, sončna svetloba je zelo potrebna za normalno delovanje in odrasli bi ji morali biti izpostavljeni vsaj 30 minut na dan. Za normalni razvoj oči pri otrocih je potrebna ena do tri ure bivanja na dnevni svetlobi.

Tako odrasli, zlasti pa otroci, so občutljivi na prekomerno izpostavljenost UVA- in UVB-žarkom, zato potrebujejo zaščito (polarizacijo) na obstoječih očalih ali pa potrebujejo sončna očala z UV-filtri. Nikoli ne glejte neposredno v sonce.

Kožo okoli oči in obraza je treba zaščititi s kremo z UV zaščitnimi faktorji, zaščititi pa je treba tudi glavo. Modri svetlobi smo izpostavljeni preko monitorjev, mobilnih telefonov, LED-luči, televizorjev in prenosnih računalnikov, zato bi na teh napravah morali uravnavati svetlost in vklopiti filter modre svetlobe. Priporočila, zlasti za otroke, so, da se zaradi ohranjanja normalnega ritma spanja ne izpostavljamo virom modre svetlobe vsaj eno do dve uri pred spanjem. Pri delu z računalnikom ali mobilnim telefonom si je pomembno vzeti odmor in vsakih 20 minut za nekaj minut pogledati v razdaljo ter si tako spočiti oči.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)