Ščitnica je žleza na vratu, mehke strukture, najdemo jo pred sapnikom, in če je prave velikosti, je ne bomo zaznali. Njena vloga je pomembna, ker izloča ščitnične hormone, ki uravnavajo presnovo. Pravilno delovanje ščitnice je neizogibno za normalno delovanje organizma, na primer za porabo energije, delovanje srca, prebavni sistem, uravnavanje temperature, razvoj centralnega živčnega sistema.

Bolezen ščitnice se lahko kaže s spremembo njene strukture (npr. ščitnica je povečana ali ima vozle) in/ali s spremembo njene funkcije (ščitnica deluje počasneje ali hitreje). Ko je struktura ščitnice bistveno spremenjena, lahko na vratu opazimo tudi povečanje same žleze, kar pomeni, da bo zdravnik med kliničnim pregledom lahko zatipal spremembe v ščitnici. Sprememba delovanja ščitnice se kaže s simptomi, ki niso povezani z vratom, ampak s celotnim organizmom. Tako upočasnjeno delovanje ščitnice (hipotiroidizem) vodi do znakov počasnejše presnove, kot so povečanje telesne mase, utrujenost, otekanje, neredna menstruacija, zaprtje, suha koža, počasnost.

Hitro delovanje ščitnice (hipertiroidizem) pa vodi do znakov pospešitve presnove. Spremembe v strukturi ščitnice in njenih funkcij se ne pojavljajo vedno skupaj: nek posameznik ima lahko veliko vozličkov v ščitnici, vendar urejeno hormonsko delovanje, nekdo drug pa ima lahko upočasnjeno delovanje ščitnice s skoraj normalno strukturo žleze.

Hipertiroidizem je stanje, ko je v telesu preveč ščitničnih hormonov. Simptomi hipertiroidizma so pravzaprav znaki povečane presnove: bolniki izgubljajo na telesni masi kljub dobremu apetitu, močneje se potijo, so nespečni in psihično napeti, čutijo hitrejše delovanje srca, imajo zvišan krvni tlak, njihova koža je vlažna in topla, so utrujeni, pogosto odvajajo blato. Hipertiroidizem se pojavlja pogosteje pri ženskah (vendar ne vedno) in pogosto prihaja do motenj menstrualnega ciklusa. Vsi simptomi morda niso prisotni pri vsakem bolniku. V nekaterih primerih pride do povečanja ščitnice na vratu in sprememb v očeh.

Kaj storiti?

Če ima bolnik simptome, ki so skladni s hipertiroidizmom, je treba hormonske motnje potrditi ali izključiti z laboratorijskimi preiskavami. Prvi korak je, da se obrnete na svojega družinskega zdravnika, ki bo s svojimi kliničnimi izkušnjami, prek simptomov in znakov bolezni ter laboratorijske obdelave potrdil ali izključil diagnozo. Pogosto hiter tempo življenja, stres ali nekatere druge bolezni »oponašajo« povečano delovanje ščitnice, vendar so hormonski izvidi normalni. To ne pomeni, da bolnik nima določenih težav, ampak da jih ne povzroča bolezen ščitnice in da je treba odkriti njihov vzrok.

Najpogostejši vzrok hipertiroidizma je Gravesova bolezen, ki je avtoimunske narave. Kako pojasniti avtoimunost? V zdravem organizmu protitelesa (obrambne beljakovine) služijo za obrambo organizma pred, na primer, nalezljivimi boleznimi. Pričakuje se, da bodo nastala protitelesa proti temu, kar je našemu organizmu tuje, kot so bakterije ali virusi. Avtoimunost je napaka v imunskem sistemu, ko organizem napada samega sebe in vodi do bolezni. Pri Gravesovi bolezni se lastna protitelesa, ki jih proizvede organizem, vežejo na površino celic ščitnice in vodijo do njihovega okrepljenega delovanja. Raven navedenih protiteles je mogoče določiti v laboratoriju.

Če je Gravesova bolezen vzrok hipertiroidizma, avtoimunost vpliva tudi na oko: protitelesa povzročijo zadebelitev očesnih mišic in tkiva okoli očesnega zrkla. Zato je pri bolnikih poleg simptomov hipertiroidizma opaziti tudi spremembe na očeh.

Drugi vzroki hipertiroidizma so vozlički v ščitnici, ki povečano izločajo hormone, vnetja ščitnice, ki niso avtoimune narave, jemanje nekaterih zdravil in podobno. Pri drugih vzrokih hipertiroidizma ni sprememb na očeh, ker narava bolezni, ki je povzročila povečano delovanje ščitnice, ni avtoimuna.

Preprosto povedano, že sam pogled v oči bolnikov s hipertiroidizmom lahko znatno olajša diagnozo.

Gravesova orbitopatija je avtoimuno obolenje oči, ki nastane zaradi povečanja mišic in maščobnega tkiva oči, pojavlja pa se pri bolnikih z Gravesovo boleznijo. Ocenjuje se, da ima 25 do 50 odstotkov bolnikov klinične spremembe: včasih so zelo blage in neopazne. Vendar pa to ni pravilo in nekateri bolniki imajo hudo obliko očesnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja in/ali ogrožajo vid. Bolniki (ali njihova okolica) najpogosteje najprej opazijo spremembe na očeh, za katere je značilen »izbuljen« videz na enem ali obeh očesih. Pojavlja se tudi rdečica, otekanje vek, draženje oči, občutljivost na svetlobo, suho oko, pritisk v zrklu, omejena gibljivost oči.

Nekateri bolniki opazijo tako imenovani dvojni vid (pri čemer vidijo dvojno podobo predmeta), nekateri imajo zamegljen vid in hude bolečine. Spremembe na očeh se ne pojavijo nujno hkrati s pojavom hipertiroidizma. Pri nekaterih bolnikih se najprej pojavijo spremembe na očeh in šele nato pride do motenj v delovanju ščitnice. Pri nekaterih (veliko manj pogosto) je delovanje ščitnice normalno ali šibkejše.

Pri katerih posameznikih obstaja večja verjetnost za razvoj Gravesove orbitopatije?

Večje tveganje obstaja pri kadilcih in ženskah, k tveganju prispevajo tudi dednost, raven protiteles, motnje delovanja ščitnice in stres. V primerjavi s tistimi, ki nimajo orbitopatije in se zdravijo zaradi Gravesove bolezni, so bolniki z orbitopatijo nekoliko starejši.

Gravesova orbitopatija se zdravi celostno: ker gre za bolezen, ki prizadene več medsebojno povezanih organskih sistemov, je potreben multidisciplinarni pristop, ki vključuje oftalmologe in endokrinologe ali strokovnjake za nuklearno medicino. Zdravljenje poteka v skladu z mednarodnimi smernicami Evropske skupine za Gravesovo orbitopatijo. Gre za multidisciplinarno skupino strokovnjakov iz številnih evropskih centrov (vključno z enim iz Republike Hrvaške), ki izdajajo smernice za diagnostiko, klinično zdravljenje in zdravljenje.

Smernice navajajo, da je pomembno čim prej normalizirati delovanje ščitnice, kdaj je potrebno zdraviti spremembe na očeh, kako se aplicira zdravilo in v kakšnem odmerku. Pri hudih oblikah je treba poleg uporabe kapljic za oko, podkožnih injekcij, tablet in infuzij upoštevati tudi orbitalno obsevanje ali kirurško zdravljenje očesa.

Kaj lahko stori bolnik?

Potrebno je redno jemati zdravila, hoditi na kontrolne preglede in prenehati kaditi. Kajenje je vodilni dejavnik tveganja, ki ga je mogoče zlahka odpraviti in ima izrazito negativen vpliv na pojavnost bolezni, njen potek in prognozo.

Za konec naj citiram ameriškega predsednika J. F. Kennedyja: »Ne sprašujte, kaj lahko vaša država stori za vas, ampak kaj lahko vi storite za državo.« Enako velja tudi za oči: če ima bolnik Gravesovo orbitopatijo, naj upošteva zdravnikova navodila, naj se izogiba nepreverjenim informacijam, ki vključujejo prehranske diete, jemanje pripravkov joda in podobno, in naj PRENEHA KADITI!

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)