ODKRIVAMO

ZDRAVNICA RAZISKUJE: Kako se naše oko odzove na vsakodnevno uporabo pametnih telefonov in računalnika ali ko gledamo v sonce?

Piše: Edita Kondža Krstonijević, dr. med.

dr. med., specialist oftalmolog, subspecialist otroške oftalmologije in strabologije, UKC Sveti Duh

Katera svetloba je najbolj prijetna za naše oči, na kaj je treba paziti in kako se zaščititi, da bi izboljšali zdravje oči

Naravna svetloba je najbolj prijetna za naše oko. Bivanje na dnevni svetlobi približno 30 minut na dan spodbuja proizvodnjo serotonina in vitamina D, kar zadostuje za normalno delovanje telesa in dolgoročno zdravje. Dokazano je, da bivanje vsaj eno uro na dnevni svetlobi zmanjša pojav in napredovanje kratkovidnosti pri otrocih. To je priporočilo dr. med. Edite Kondže Krstonijević, oftalmologinje v UKC Sveti Duh. Kar 90 odstotkov informacij v našem okolju prejemamo skozi oči. Očesne mišice lahko delujejo podnevi in ponoči brez počitka in so skupaj s srcem najhitrejše in najbolj obremenjene mišice v telesu, a jih moramo zaščititi. Od 2,2 milijarde ljudi na svetu, ki imajo neko vrsto očesne bolezni, bi jih lahko po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj milijardo preprečili.

Zahvaljujoč očem je mogoče odkriti nekatere druge bolezni, ker kažejo simptome sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka ali revmatičnih bolezni. Poleg staranja in genetskih predispozicij, na zdravje oči vplivajo še številni drugi dejavniki, na katere lahko vplivamo sami ter tako preprečimo bolezni in zaščitimo svoje zdravje. Zato so se v X Labu – strokovnem raziskovalnem središču družbe JGL – prvič zbrali vodilni oftalmologi, nevrologi, endokrinologi, psihiatri, revmatologi, otorinolaringologi, estetski kirurgi, družinski zdravniki, farmacevti in inženirji da bi analizirali najnovejše raziskave in s celostnim pristopom odkrili, kako kakovostno skrbeti za zdravje oči in zakaj je to pomembno za naše celotno telo.

1. Katerim virom svetlobe je naše oko vsakodnevno izpostavljeno in kako to vpliva na naš vid?

Ko govorimo o mobilnih telefonih, tabličnih računalnikih, računalniških monitorjih in televizorjih, se najpogosteje omenja vpliv modre svetlobe, ki jo oddajajo te naprave. Modra svetloba prodre globlje v plasti našega očesa, v mrežnico, dolgotrajna izpostavljenost taki svetlobi pa lahko negativno vpliva na vid.

Modra svetloba je del vidnega dela svetlobnega spektra, ki ga zaznava naše oko, kratke valovne dolžine od 380 do 500 nanometrov in visoke energije. Sončna svetloba je najmočnejši naravni vir modre svetlobe, ki je potreben za normalen cirkadialni ritem posameznika, zato je biološki ritem spanja in budnosti pomemben za fiziološke in psihološke funkcije. Umetna modra svetloba je manj intenzivna od naravne, vendar smo ji dlje izpostavljeni podnevi, v zaprtih prostorih, na razdalji, ki je bližje očesu. Dolgotrajna izpostavljenost vodi do utrujenosti oči, znane kot »digital eyestrain«. Umetna modra svetloba moti cirkadialni ritem, ker celice mrežnice ob izpostavljenosti tej svetlobi izločajo melanopsin, ki zavira izločanje melatonina, odgovornega za spanje.

2. Ali lahko gledamo neposredno v sonce?

Neposredno gledanje v sonce, tudi zelo na kratko, lahko povzroči poškodbe struktur očesa. Če boste poskušali gledati v sonce, boste opazili, da je zelo težko in neprijetno. Svetlo bleščanje odvrača pogled in zenice se solzijo, ker se oko naravno ščiti. Pri ljudeh, ki gledajo v sonce, prihaja do fototoksične in toplotne poškodbe osrednjega dela mrežnice, imenovane solarna makulopatija. Pri večini poškodb oči se okreva v šestih mesecih do enega leta, vendar se pri posameznikih vid nikoli v celoti ne popravi. Za opazovanje sončnega mrka obstajajo primerna sončna očala z ISO-standardom, »eclipse solar glasses«. Navadna sončna očala niso ustrezna, kot niso ustrezne niti druge vrste optičnih instrumentov. Ko govorimo o soncu, s pretirano izpostavljenostjo povezujemo tudi UV-žarke, pred katerimi moramo zaščititi tudi oči in ne le kožo. Dolgoročni, kumulativni učinki UV-žarkov na oko se kažejo pri pojavu mrene, pterigija in makularne degeneracije. UV-žarki, ki se odbijajo od vodnih površin (morje, jezera), snega, ledu in peska, lahko tudi vodijo do neposrednih poškodb površine oči, fotokeratitisa ali opeklin roženice, kar je izjemno boleče in neprijetno, vendar je okrevanje popolno.

3. Katera svetloba je najbolj prijetna za oko?

Za naše oči je najbolj prijetna naravna svetloba. Bivanje na dnevni svetlobi približno 30 minut na dan spodbuja proizvodnjo serotonina in vitamina D, kar zadostuje za normalno delovanje telesa in dolgoročno zdravje. Dokazano je, da bivanje na dnevni svetlobi vsaj eno uro tokom dneva zmanjšuje pojav in napredovanje kratkovidnosti pri otrocih. V času, v katerem živimo, smo vedno bolj izpostavljeni umetni svetlobi in tu ni idealne rešitve, ki bi nadomestila naravno svetlobo. Ko govorimo o umetni razsvetljavi, lahko poleg svetilnosti, ki se meri v lumnih, na virih svetlobe opazimo tudi oznako K, ki označuje barvno temperaturo vira svetlobe. Imamo vire svetlobe od 1800 K (topla svetloba) do 6500 K (hladna svetloba). Višje kot je število K, več modre svetlobe vsebuje vir svetlobe. Tako bomo glede na potrebe izbrali vir svetlobe z večjim K (3000 do 6500 K), tj. hladno svetlobo za dnevne aktivnosti, osvetlitev delovnega mesta ali šole, ko potrebujemo večjo zbranost, in toplo svetlobo (do 3000 K), na primer za branje pred spanjem. V zadnjem času se proizvaja tudi pametna razsvetljava (smart bulb), ki se prilagaja trenutnim potrebam prostora in jo je mogoče s pomočjo aplikacij spremeniti iz tople v hladno svetlobo.

4. Kako razlikujemo med nelagodjem v očeh in simptomi, na katere bi se morali odzvati?

Včasih je težko presoditi, ali gre zgolj za utrujenost oči ali je vzrok motnje očesna bolezen. Če imamo primerna očala za delo, včasih tudi zaščitna očala (z rumenimi lečami), ki blokirajo modro svetlobo, ustrezno osvetlitev prostora in digitalnih naprav, na katerih delamo, in kljub temu opazimo zamegljen vid, zamegljeno, popačeno sliko, da se nekaj na vidnem polju pojavlja ali izginja ali kakršne koli druge spremembe, ki niso običajne, je priporočljivo, da se obrnemo na zdravnika. Rdečica oči je lahko posledica draženja ali dolgotrajnega gledanja v zaslone, vendar bi morala po krajšem počitku spontano izginiti. Kot prvo pomoč pri nelagodju in utrujenosti v očeh lahko vedno uporabimo umetne solze, če pa motnje trajajo dlje časa, je potreben oftalmološki pregled.

5. Na kaj je treba paziti in kako se kar najbolje zaščititi, da bi izboljšali zdravje oči?

Naravna, sončna svetloba je zelo potrebna za normalno delovanje in odrasli bi ji morali biti izpostavljeni vsaj 30 minut na dan. Za normalni razvoj oči pri otrocih je potrebna ena do tri ure bivanja na dnevni svetlobi.

Tako odrasli, zlasti pa otroci, so občutljivi na prekomerno izpostavljenost UVA- in UVB-žarkom, zato potrebujejo zaščito (polarizacijo) na obstoječih očalih ali pa potrebujejo sončna očala z UV-filtri. Nikoli ne glejte neposredno v sonce.

Kožo okoli oči in obraza je treba zaščititi s kremo z UV zaščitnimi faktorji, zaščititi pa je treba tudi glavo. Modri svetlobi smo izpostavljeni preko monitorjev, mobilnih telefonov, LED-luči, televizorjev in prenosnih računalnikov, zato bi na teh napravah morali uravnavati svetlost in vklopiti filter modre svetlobe. Priporočila, zlasti za otroke, so, da se zaradi ohranjanja normalnega ritma spanja ne izpostavljamo virom modre svetlobe vsaj eno do dve uri pred spanjem. Pri delu z računalnikom ali mobilnim telefonom si je pomembno vzeti odmor in vsakih 20 minut za nekaj minut pogledati v razdaljo ter si tako spočiti oči.

(Predstavljena vsebina je neodvisna klinična izkušnja in strokovno delo avtorja in ne izraža nujno mnenja in stališča naročnika.)

REŠI KVIZ

IMATE SUHO OKO? ODGOVORITE NA TA ŠTIRI VPRAŠANJA IN SPOZNAJTE, KAKO GA PREPREČITI IN KAJ STORITI, KO ŽE IMATE SIMPTOME

REŠI KVIZ

Infografika

NAJPODROBNEJŠI POGLED V OKO: 10 DEJSTEV, KI RAZKRIVAJO, ZAKAJ JE TREBA SKRBETI ZA ZDRAVJE OČI

Preberi več