Izraz katarakta se nanaša na vsako prirojeno ali pridobljeno zameglitev očesne leče ne glede na učinek na vid. Glavni simptom nastanka katarakte je postopno slabšanje vida na obolelem očesu. Po zadnjih poročilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pojav katarakte vzrok za slepoto v 48 % primerov, kar v »velikih številkah« pomeni, da ima skoraj 18 milijonov ljudi dejansko katarakto (od 37 milijonov ljudi na svetu, za katere se trenutno predpostavlja, da imajo neko obliko slepote)! V ZDA je trenutno 20,5 milijona ljudi (17,2 %), starejših od 40 let, obolelih za katarakto.

Očesna leča je naravno prosojna. Njena osnovna naloga je prepuščanje in lomljenje svetlobnih žarkov na poti do mrežnice ter sodelovanje pri prilagajanju očesa. Prilagajanje je pomembno refleksno dejanje, s katerim se dosega oster vid na blizu. Že od 45. leta starosti prilagajanje slabi in potem postopoma tudi izginja. Vid na blizu postane zamegljen, branje je oteženo in zato je potreben dodaten popravek – z očali. To je naraven proces staranja.

Zaradi številnih presnovnih sprememb očesna leča izgubi prosojnost in spremeni barvo, najpogosteje s staranjem. Katarakta se lahko pojavi v kateri koli starosti, od dojenčkov in otrok (prirojena) do pozne starosti (senilna), ko je tudi najpogostejša. Vzroki in dejavniki tveganj so številni: staranje (senilna katarakta), dedovanje, okužbe v nosečnosti (prirojena katarakta), presnovne bolezni (npr. sladkorna bolezen), sevanje, kajenje, alkohol, nekatera zdravila, dehidracija, motnje hranjenja in elektrolitov, travme (zapletena travmatična katarakta) in visoka kratkovidnost.

Najpogostejša vrsta katarakte so tako imenovane starostne katarakte. Nastanejo po 60. letu starosti in so najpogosteje progresivne. Pomembno vlogo ima tudi genetska predispozicija. Dedovanje bolezni se odvija večinoma po ženski liniji in v tem primeru se katarakta v naslednjih generacijah pojavi v bolj zgodnji starosti. Katarakta se lahko pojavi tudi po poškodbi očesa. Do nastanka katarakte lahko pride tudi pri dolgotrajni uporabi nekaterih zdravil, na primer pri zdravljenju artritisa ali astme, pa tudi pri zdravljenju duševnih bolezni. Sekundarni učinki sladkorne bolezni med drugim prispevajo tudi k razvoju katarakte. V rizični skupini so tudi tisti, ki so bili dalj časa izpostavljeni soncu brez uporabe zaščitnih očal.

UV-sevanje vpliva na kakovost vida in je eden od vzrokov nastanka katarakte. Posebno pozornost je treba nameniti osebam, katerih delo je povezano s katero koli vrsto sevanja. Katarakta pri otrocih je lahko razvojna anomalija ali pa se pojavi po nekaterih okužbah matere med nosečnostjo. Tedaj pravimo, da je prirojena. Katarakta pogosto spremlja druge očesne bolezni, kot so uveitis, retinalna pigmentoza idr. V vsakem primeru katarakta pomembno vpliva na kakovost življenja, njeno napredovanje pa vodi do slabovidnosti, včasih tudi do slepote in s tem do invalidnosti.

Simptomi katarakte so znani, vendar je velik del njih lahko posledica drugih bolezni. Najpogostejše manifestacije ali simptomi katarakte so: zamegljen vid na daljavo, nejasen vid, zlasti ponoči, občutljivost na svetlobo (fotofobija) in bliskanje pred očmi, pogoste spremembe dioptrije oziroma očal in kontaktnih leč, pojav dvojnih slik na enem očesu in zbledele, nejasne barve s prevlado rumene. Nočna vožnja je lahko zelo otežena, pa tudi vožnja ob zelo sončnem dnevu. Bliskanje pred očmi pogosto onemogoča gledanje v danem trenutku, s spremljajočim pojavom glavobola. Podvojene slike vodijo v porast tegob, oteženo prepoznavanje barv pa dodatno prispeva k občutku nelagodja.

Bolniki neredko trpijo za več simptomi hkrati, kar v veliki meri povzroča težave v normalnem delovanju človeka in njegovem vsakdanjem življenju. Katarakto je mogoče zlahka in natančno diagnosticirati z uporabo biomikroskopa. Meglena leča se odstrani kirurško.

Ste vedeli, da kar 30 milijonov ljudi na svetu letno potrebuje operacijo katarakte? Le tretjina jih to tudi opravi. Ocenjuje se, da je katarakta danes vodilni vzrok slepote v svetu. Katarakta je najpogostejši vzrok za oslabitev vida na svetovni ravni in zlasti vpliva na prebivalstvo v državah v razvoju, kjer pogosto povzroča slepoto. Na splošno je katarakta vodilni vzrok slepote in drugi vzrok slabovidnosti, ki prizadene ljudi vseh starosti in etničnih skupin, kar ima za posledico vse večje breme za zdravstvene sisteme. Od skupno 2,2 milijarde ljudi na svetu z okvaro vida ima milijarda ljudi okvaro vida, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. To je tako imenovana preprečljiva slepota. Od ene milijarde primerov okvare vida, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, jih je 65,2 milijona posledica katarakte. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2010 je katarakta predstavljala 50 % slepote in 33 % slabovidnosti med 39 milijoni (14 %) slepih ljudi in 246 milijoni (86 %) ljudi s slabovidnostjo. Od skupno 285 milijonov ljudi z okvaro vida na svetu jih 90 % živi na podeželskih območjih s premajhnim številom ustanov za obvladovanje očesnih bolezni. Zrela katarakta ima lahko neposredne in dolgoročne posledice pri odraslih, starejših od 40 let, in povzroča sekundarni glavkom in uveitis, s tem pa se povečuje odvisnost od drugih in zmanjšuje aktivnost, kar povzroča gospodarsko izgubo in večjo smrtnost, zmanjšano kakovost življenja

Samo katarakto se odstrani kirurško. Z operacijo oči, uporabo ultrazvoka, udobno in hitro, neboleče, v manj kot desetih minutah, v lokalni anesteziji – s kapljicami, v enodnevni kirurgiji – brez bivanja v bolnišnici, se povrne s katarakto okvarjena vidna funkcija in binokularni vid. Megleno lečo se odstrani z ultrazvokom, skozi isti mali 2,2-milimetrski rez pa se vstavi mala mehka intraokularna leča. Brez šivov, brez bolečin. To vam omogoča, da vidite normalno takoj po operaciji. Z izbiro ustrezne intraokularne leče se v dogovoru z zdravnikom na ta način popravi dioptrija na blizu ali na daljavo (monofokalni vsadek). Če ne želite biti odvisni od očal, ne za na daljavo, ne za branje in uporabo računalnika, potem je vaša izbira multifokalni/trifokalni vsadek. Le obsežne izkušnje v tej tehniki, kot tudi pri reševanju različnih zapletenih primerov, dajejo največjo varnost in izkoriščanje vseh potencialov sodobne oftalmologije danes.

Operacija katarakte se opravi takoj, ko začne slabiti vid ali motiti vsakodnevne aktivnosti. To lahko dosežemo le z ultrazvočno operacijo – fakoemulzifikacijo. Z zgodnjo operacijo, brez čakanja na dozorevanje, se izognemo številnim zapletom in omogočimo hitro pooperativno rehabilitacijo vida, brez bivanja v bolnišnici. Čakanje, da katarakta dozori, oteži izvedbo posega na očesu. Za odložitev operacije, dokler katarakta ne dozori, ni ne medicinske in ne gospodarske utemeljitve. S tem se bolnika zavestno vodi v stanje začasne slepote, ki lahko povzroči depresijo in izolacijo, pa tudi možnost pogostih poškodb in zlomov.

Odložitev odstranitve katarakte pri ljudeh s spremljajočimi boleznimi prav tako predstavlja težavo. Na primer, spremembe na očesnem dnu za zrelo katarakto, ki so posledica povezanih očesnih bolezni (sladkorna bolezen, glavkom, poškodbe makule itd.), ni mogoče podrobno objektivno videti ali pravočasno zdraviti. S tem je vidna funkcija trajno poškodovana. Pri otrocih in novorojenčkih jo je treba operirati čim prej, če je zameglitev na leči intenzivna ali centralna. Razlog za to je, da se vid pri otrocih šele razvija, in odlašanje operacije prirojene katarakte lahko privede do trajne slabovidnosti.

Implantacija intraokularne leče oziroma implantacija umetne leče, je samoumevna in sodobna kirurgija katarakte ne pušča nobenih dvomov glede tega, ali je treba vsadek vstaviti ali ne. Izjeme od pravila so stanja na očesu (vnetne reakcije, hujše travme itd.), ko je vgraditev umetne leče nemogoče izvesti in se ponavadi odloži za kasnejši čas.

Na splošno je priporočljivo, da se preglede oči opravlja redno, saj je to edini način, da se prepreči nekatere bolezni, kot so glavkom, ki trajno poškodujejo vid. Na ta način je mogoče pravočasno opaziti tudi katarakto. Ni treba čakati, da vid oslabi, ker gredo izkušnje iz vsakdanjega življenja v prid dejstvu, da redko kdo od nas zapre eno oko in preveri, kako vidi z drugim očesom. Tako se lahko zgodi, da katarakta na enem očesu resno dozori in da oseba nima skoraj nobenih motenj vida. Ni redko, da se poleg katarakte, če se predolgo čaka, v tem času na istem očesu razvije še neka druga bolezen. V takšni situaciji se je z operacijo katarakte vsekakor zamudilo, saj oseba, ki vendarle operira katarakto, vseeno ne vidi zaradi npr. senilne degeneracije makule, edema makule, glavkoma ipd., ki so bili skriti izza zamegljene leče.

Zato je priporočljivo, če ne obstaja oftalmološka obremenitev, da se pri starosti nad 45 let opravlja redne oftalmološke kontrole. Seveda za otroke obstaja poseben terminski koledar za preglede pri oftalmologu, vendar je to že druga tema.